UTRUJENE SVOJE PERUTI

Utrujene svoje peruti
v moje ožgano naročje
izčrpano si odložil
za tabo se pot izmučena vleče
ne vem, je še kaj bolj boleče
od misli, zavesti moreče
da danes še, ali pa jutri
daljave pred tabo preteče
boš meni in sebi, obema
spet žalost na pleča naložil.

Si večkrat mi tiho potožil
da želja le ena v tebi še tli
da videl si že vse stvari
le sebe ob meni rad videl bi
le moje dlani ljubkoval
in srečal se z mojimi očmi.

A mnogo te stala je želja edina
daljave so prevelike
poti preveč prašne, poglej
rumene so najine slike
razmišljam in čakam
minevajo dnevi in leta
kje čas je, ko stala objeta
na vrhu sva grajskega hriba
zdaj ožgano je moje naročje
in utrujena tvoja so krila.

Senator d.o.o. | info@senator.si | Telefon: 01/549-27-49
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.